Nemški pesnik, dramatik, režiser, igralec, teoretik in politični aktivist Bertolt Brecht (1898–1956) je eden najpomembnejših gledaliških reformatorjev in inovatorjev 20. stoletja. 
Leta 1919 je prišel v stik s političnim kabaretom in komičnimi skeči Karla Valentina, ki so imeli velik vpliv na nastanek Malomeščanske svatbe. Brecht jo je napisal skupaj s serijo drugih enodejank kot enaindvajsetletni študent, najprej pod naslovom Svatba (Die Hochzeit, 1919), kasneje pa je naslov spremenil v Malomeščanska svatba. Brecht je, tako kot Valentin v svojih skečih, v enodejankah uporabil poudarek na dogodkih iz ljudskega življenja, humor, ki pogosto prehaja v satiro, pogovorni jezik, besedne igre z dvojnimi pomeni ter realistično igro, prepleteno z absurdnimi vložki in elementi slapstick komedije. Enodejanke iz leta 1919 lahko razumemo kot njegov poskus, da bi se kot dramatik uveljavil izven takrat sprejete gledališke umetnosti.
Med slavnostnim poročnim kosilom, ki naj bi bil najlepši dogodek v skupnem življenju mladega para, gre vse narobe. Poročni dan se sprevrže v katastrofo. Člani družine in prijatelji se najprej družijo v vsakdanjem, skoraj naturalističnem pogovoru, med obedom pa začnejo pozabljati na primerno obnašanje in vljudnost ter odkrito pokažejo svoje sovraštvo in neumnost. V njihovih pogovorih se razkrijejo zamolčane skrivnosti, ki vse prisotne postavljajo v vse prej kot lepo luč, in zdi se, da bo skupaj s pohištvom propadel tudi komaj sklenjeni zakon mladoporočencev. 
Brecht si je z obilo humorja privoščil zlagano malomeščansko moralo. Malomeščanska svatba je družbena satira in komedija, ki brezkompromisno razkriva lažen svet malomeščanskega blišča kot svet laži, dvojne morale prevar, plitkosti, pritlehnosti in bede, kjer se vsi pretvarjajo, da so boljši, pametnejši in sposobnejši. Največje odlike Malomeščanske svatbe so izvrsten dialog, odlična besedna komika, nepričakovani obrati, večpomenskost, ki razkrivajo pravo podobo zlagane popolnosti meščanskega okolja.
»Malomeščanska svatba je družbena satira, komedija, farsa, v kateri je tematiziral dvojno moralo malomeščanov tistega časa. Poleg tega, da je satirično orisal ta družbeni sloj in njegove takratne značilnosti, se je izvrstno poigral s prikazovanjem osebnostnih lastnosti posameznih pripadnikov tega sloja. Te lastnosti so nam dobro znane, vsak od nas ima vsaj nekaj od tega, kar nosijo liki iz Brechtovega besedila. Okoliščine in svet, v katerih se uspešno goji in razvija malomeščanščina kot družbeni pojav, so se spremenile. Kakšen je danes kontekst, kjer se manifestira malomeščanstvo? So to bogastvo in nepremičnine, na hitro pridobljene s kriptovalutami, vplivništvom in podobnimi načini pridobivanja nesorazmerno ogromnega bogastva, ki jih naseljujejo sloji, ki so še včeraj opravljali raznovrstno vsakodnevno tlako, danes pa s petkami salonarjev in s čevlji prestižnih znamk praskajo parkete svojih dnevnih sob v raznih “vilah” in “burgih” in se prištevajo med elito ali pa jih tja prištevajo drugi? Lahko ta pojav najdemo tudi znotraj še katerega drugega sodobnega konteksta?«   
                                                                                                          Primož Ekart, režiser